Strasburška deklaracija – Evropa potrebuje več socialnih podjetij!

Rezultat mednarodne konference o socialnem podjetništvu, ki so ga med 16. in 17. januarjem organizirali Evropska komisija, Evropski ekonomski in socialni komite in mesto Strasbourg, se je zaključil s konsenzom o aktivnejši vključitvi socialnega podjetništva za trajnostno in vključujočo rast celotnega evropskega prostora –  s Strasburško deklaracijo.

sbi-544x90_enEvropa potrebuje pravičnejšo in bolj zeleno rast, ki bo v tesni navezavi z lokalnimi skupnostmi.  Potrebuje model, ki spoštuje družbeno kohezijo. Pot do takšne Evrope je mogoč le s socialnim podjetništvom. Tovrstni podjetniki veljalo za nosilce sprememb in ustvarjalce inovativnih rešitev velikih izzivov, s katerimi se srečujemo danes. Delujejo za dobrobit vseh, ustvarjajo nova delovna mesta, izdelujejo inovativne produkte in storitve ter promovirajo bolj trajnostno obliko gospodarstva.

Socialna podjetja ponujajo model za gospodarstvo 21. stoletja, ki zna uravnavati finančne, družbene, kulturne in okoljske potrebe. Socialni podjetniki so nosilci sprememb in želijo z zagonom izboljšati življenja ljudi in skupnosti.

Socialna podjetja delujejo in so učinkovita. Ni območja v Evropi, ki od socialnega podjetništva ne bi moglo profitirati. V času ekonomske krize, z izzivi starajočega prebivalstva, nezaposlenostjo mladih, klimatskih sprememb in naraščajočih družbenih razlik Evropa potrebuje več socialnih podjetij. (Celoten dokument najdete na povezavi: http://goo.gl/34vbZF).

Udeležba naše eTRI ekipe v mednarodnem prostoru je minila v znamenju aktivnega spoznavanja uspešnih socialnih podjetij in izzivov, s katerimi se srečujemo tudi v Sloveniji. Izrazito povezovalni duh konference je zbližal izjemne podjetnike, profesorje, bančnike in navsezadnje tudi politike.

V upanju, da ta duh kmalu zaveje tudi v Slovenijo, lahko že zdaj zapišemo, da bo Strasburška deklaracija prelomna tudi za Evropo in v prvi vrsti za Razvojno zadrugo eTRI.

BeF5GraCAAAvRC8

Vključujemo

Lumu – merilec svetlobe – je živ dokaz, da lahko slovenski inovativni izdelki z visoko dodano vrednostjo na trg stopijo nadvse povezovalno. Mlada ekipa razvijalcev iz start-up podjetja Lumu Labs se zaveda pomembnosti socialne vključenosti ranljivih skupin, zato je v proces dela povabila Zavod Jazon in njihovim varovancem omogočila pravico do dela.

_DSF3109

Sestavljanje svetlomera je proces, ki zahteva natančnost in potrpljenje, saj je vsak merilnik svetlobe sestavljen iz več kot 50 delov slovenskih proizvajalcev. Inovativne elektronske naprave bodo pri svojih podpornikih še pred bližajočimi se prazniki, Jazonova ekipa pa se že z veselim pričakovanjem pripravlja na nove podobne projekte.

_DSF3308

1470391_592665687449861_893329519_n

http://www.youtube.com/watch?v=WXWVoZXppMY

Pot do socialne franšize eTRI

Na svetu obstaja veliko uspešnih modelov socialnega podjetništva, vendar le na lokalni ravni. Velikih in poznanih imen skoraj ni. Obstajajo različne razlage, zakaj je tako: na voljo ni primernih virov financiranja, vlada pomanjkanje znanja in veščin podjetnikov in podjetij, tradicionalni modeli rasti enostavno niso primerni za razvoj socialnih poslovnih modelov.

Ko smo testirali uspešnost in trajnost takšnega modela v lokalnem okolju, smo iskali način, kako razširiti našo uspešno prakso. Odločili smo se za franšizing, izhajajoč iz primerov dobrih praks iz tujine. V središče eTRI modela, ki deluje na treh področjih: ekologiji, ergonomiji in etični ekonomiji (od tod tudi ime – eTRI), smo postavili pogoje za partnerstvo in sodelovanje, na čemer gradimo našo nadaljnjo rast in širitev.  Poskušamo biti aktualni in ponujati rešitve ključnih izzivov tako na lokalni kot globalni ravni. Naš model rešuje še eno ozko grlo socialnega podjetništva: socialni učinek ni v nasprotju ali v konfliktu s pomembnostjo organizacijske strukture ali s cilji doseganja prometa.

Green-Economy-Hand-Shake

Od vsega začetka temelji eTRI model na močnem networkingu, zaupanju med interesnimi skupinami, lokalnem trajnostnem razvoju, transparentnosti  in nenehnemu učenju.  Naša pot je bila od začetka težka in včasih neprehodna, ampak vsakič znova smo se uspeli postaviti na noge in ostali zvesti svojim vrednotam.  Prizadevamo si, da naša partnerstva postanejo še bolj trdna in gradimo nove povezave –  tudi z akterji na mednarodni konferenci o integralnem zelenem gospodarstvu: SEKEM, center Naklo ter ostalimi družbeno odgovornimi deležniki: gledališče Ane Monro, Društvo Ekologi brez meja, podjetje Zimic in veliko drugih.  Naš cilj je, da naši prvi franšizojemalci postanejo lokalne skupnosti, zato smo z občino Lenart že začeli resna dela pri postavitvi prve eTRI zajtrkovalnice.

Trenutno lahko zaključimo, da so bili počasni razvoj, vlaganje v razvoj in v ljudi ter usklajevaje procesov in naših vrednot, (ne pa v marketing in fizična sredstva) odlični za eTRI poslovni model. To pomeni,  da smo večino naših napačnih korakov in napak že naredili in lahko dodelan produkt/poslovni model ponudimo tudi ostalim v obliku franšize. Tukaj v tej točki je pomembno izpostaviti , da franšiznina ne bo profit zadruge, ampak se bo vrnila v zadrugo kot razvojni vložek. Franšizojemalec se bo lahko  v celoti posvetil svoji osnovni dejavnosti, saj bo za nadaljnji razvoj poskrbela zadruga.

In kot je razvidno iz našega širokega spektra storitev in velikega števila zaposlenih, nismo organizacija,  ki veliko piše  oz. govori. Smo ekipa, ki se uči iz akcij, in dela. Zato od vas potrebujemo samo delo, za ostalo poskrbimo mi. 

Celoten članek si lahko preberete v decembrski številki revije Popolna pisarna.

Screen Shot 2013-11-28 at 10.06.54

Sodelovanje, ki pelje do zmag

O mednarodnem uspehu 3R iniciative smo v letošnjem letu že pisali s ponosom, ko smo v maju prejeli nagrado Fundacije Unicredit. Tokrat smo bili pozitivno sprejeti tudi v domačem okolju, kar nas še toliko bolj spodbuja na poti naprej.

Zadnja dva meseca sta bila tako še posebej pestra. Oktobra smo postali finalist tekmovanja Družbena inovacija 2013, ki je potekalo v sklopu konference 4. dnevi socialne ekonomije. V prejšnjem tednu smo se uvrstili v ožji izbor za Okoljsko nagrado 2013 časnika Finance, na kateri je prejela priznanje tudi Ponika za akvaponsko pridelavo hrane, za kar jim ponovno čestitamo.

Prav posebna izkušnja je bilo sodelovanje v finalu Reinovator izziva Zavoda Viva, kjer smo dejavnosti 3R iniciative predstavili pred budnim očesom 7-članske komisije, sestavljene iz predstavnikov medijev in gospodarstva: Edita Cetinski Malnar, Duško Kos, Anton Krašovec, Sebastjan Pikl, Gregor Sakovič, Lovro Peterlin in Robert Petrič.

1424543_186733778183618_1012652718_n (1)

Za piko na i pa nas je dvigalo v najvišji stavbi v Sloveniji v tem tednu pripeljajo do 3. mesta na Si.mobil elevator pitchu. V času zgolj ene minute smo uspeli prepričati komisijo, da so naše 3R storitve družbeno odgovorne in vredne širše podpore med 70 idej prijavljenih podjetnikov.

Elevator_pitch_Jure_Šinkovec-1

Že sedaj čutimo, da naslednje leto ne bo zaostajalo po tovrstni pestrosti, zato se novih uspehov nadejamo že danes. J

Dobra plat nakupa

Gneča v nakupovalnih centrih in pred blagajno – nočna mora za marsikoga. Da pot do sreče ne vodi po bližnjici skozi trgovino, smo že prevelikokrat ugotovili na lastni koži, naše denarnice pa so postale vse tanjše. Vprašanje, ki se nam poraja, je zato nedvomno na mestu: je mogoče, da kot potrošniki sploh še znamo misliti na koga drugega in ne le nase? In če je odgovor da, kakšni bi naj bili v tem primeru?

Vsekakor brez hedonističnega obnašanja na prvem mestu. Namesto da bi v prvi vrsti zadovoljevali zgolj lastne potrebe, smo lahko dovzetni tudi  za želje drugih. Naš življenjski stil je lahko trajnostne narave, kar pomeni, da sloni na ponovni uporabi, recikliranju, obnovljivih virih energije, varčevanju in poslovni etiki. Zmernost in varčnost, ki sta v zadnjih letih postali vse bolj pogosti, že dolgo nista le trenutna prilagoditev, ampak vrednoti, ki bosta na dolgi rok odločujoči.

Trajnostna oblika nakupa z namenom, kamor spadajo praznične voščilnice, nastale skupaj z mladimi likovnimi ustvarjalci iz vse Slovenije, prodaja igrač in še vrsta storitev, ki jih izvajamo v sodelovanju z zadružnim partnerjem Jazon, je vzorčni primer družbene odgovornosti, ki način dojemanja poslovanja postavlja v novo luč – ekonomija je etična ter  neločljivo povezana z deljenjem odgovornosti in deljenjem dobička na domačih tleh.

Koga želimo nagovarjati? Posameznike, ki želijo imeti pri procesu potrošnje aktivno vlogo. V večini primerov so to zelo tehnološko pismeni ljudje z diskretnim družbenim in kulturnim kapitalom, senzibilni so do družbene odgovornosti gospodarskih družb. Poleg tega jih odlikuje tenkočutnost za posledice dejanj svojih nakupov, do vsesplošnega potrošništva pa znajo biti izrazito kritični.

Če se strinjate z nami, da bi morala biti potrošnja manj zaželena in bolj družbeno odgovorna, ste nedvomno na pravi strani. Potrebno je promovirati pomen, da smo v središču treh zahtev trajnostnega razvoja: zmanjšaj, ponovno uporabi in recikliraj. Ali z eno besedo: 3R. Zato vabljeni k nakupom z dobrim namenom – po možnosti kar zdajle.

2484606_orig

Uspeti ali ne uspeti

Pestrost tokratnega tedna povzemamo v naslednjih ugotovitvah, ki se med seboj smiselno dopolnjujejo:

  • Mlada generacija, ki že aktivno procesira in realizira svoje tehnološko dovršene ideje, v svoj način razmišljanja nima vgrajenih predsodkov, ki so se v preteklosti pri nas že večkrat izkazali za skoraj uničujoči. Je pri stvari, zna se povezovati in razbrati nove priložnosti ter na spreten način ponuja storitve z velikim potencialom. Predvsem pa – zaveda se, da je neuspeh včasih nujen, saj nam edino ta omogoča napredovanje in uspehe v prihodnje.

42053d4ba2f2d86b6875e8fc5131eb3e_large

  • Socialno podjetništvo JE biznis, o tem ni nobenega dvoma. Potrebuje ljudi akcije z jasnimi cilji, ki v ospredje znajo postaviti ustvarjanje družbene koristi in svoje dejavnosti ne vežejo na določene projekte z omejenimi roki in viri trajanja, pri tem pa znajo uživati.
  • Motivacija je posledica osebne odgovornosti in dobrih delovnih navad. Te lahko razvijemo le, če se zavedamo povezave med svojim delom in počutjem. In kaj je dobiček? Vse drugo kot denar, zato namesto v nakupovalni center ta konec tedna brez oklevanja v naravo.

Vse zgoraj napisano pa omogoča ustvarjanje zelenih delovnih mest, ki jih odlikujejo interdisciplinarnost, odprtost in fleksibilnost, primarno na področjih trajnostnega turizma, ekološkega kmetijstva in razvoja podeželja, trajnostne verige lesa ter ponovne uporabe.

V naslednjem tednu pa napišemo kakšno o naši udeležbi na natečaju Družbena inovacija 2013.

Logo_Spodbujamo

Dogodek z namenom ali e-oskrbovalec se predstavi

Na ponedeljkovem Reinovatorju, ki ga je že tretjič zapored organiziral Zavod Viva, tokrat v prostorih Centra alternativne in avtonomne produkcije Maribor, so se poleg naše ekipe predstavile še 3 iniciative: Zavod Metina lista, PUNK – laboratorij za kreativne industrije in Danes je nov dan.

Reinovator2Naš doprinos k dogodku je bila predstavitev projekta e-oskrbovalec, spletnega orodja, ki na transparenten in odgovoren način na enem mestu usmerja delovne procese oskrbe vse do končnega uporabnika. Orodje človeka ne zamenjuje z zapletenimi algoritmi, ampak predlaga, ponuja in preprečuje napačno odločitev, krajša čas ter prispeva k zmanjševanju stresa na delovnem mestu. Povedano preprosteje, namenjen je vsem, ki želijo na račun poenostavitve delovnih procesov zmanjšati stroške in ki jim je transparentna oskrba bistven dejavnik pri razvijanju zelenih delovnih mest.

logo_zelenKer pa je bil večer obarvan v barvah informacijske tehnologije, smo s sabo prinesli še nekaj dosti bolj otipljivega: na prvi pogled izgleda kot navadna lesena igrača, ko pa jo pogledate od bližje, vam takoj postane jasno, da na česa podobnega še niste naleteli.

račkeVse pohvale gredo organizatorju, vse nadaljnje novice o sklenjenih partnerstvih pa boste lahko spremljali na tem naslovu.

Več fotografij iz dogodka.

Mladi umetniki – že v kratkem mladi podjetniki?

Že tretje leto zapored naš zadružnik Jazon izvaja projekt dobronamernega nakupa voščilnic in s tem uspešno povezuje mlade ustvarjalce iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Njihovi starši in sorodniki, šole, lokalna podjetja in občine v projektu nastopajo kot njihovi promotorji in meceni, saj prejmejo vse šole v imenu mladih ustvarjalec del sredstev od prodanih voščilnic na svoj Eko račun. Voščilnicam do končne oblike pomaga ekipa invalidskega podjetja Jazon d.o.o, ki poskrbi še za dostavo do končnih kupcev.

Tematika je bila tudi tokrat v povezavi z motivi prednovoletnega časa, saj po tovrstnih voščilnicah Slovenci še vedno najposteje posegamo. Snežinke na oknu, okrašena drevesa in darila pod njimi, zimske razigranosti in sneženi možje pa so tokrat zaživeli v popolnoma novi preobleki, ki bo v prihodnjih mesecih navduševala številne prejemnike  voščilnic. Tukaj najdete le peščico letošnjih motivov.

Izak MegličTara Zarja

Danijel RašičNuša ArčanMiha StoparKristijan Meglič(Avtorji: Izak Meglič,  Vrtec Mavrica; Tara Zarja, VIZ II OŠ Rogaška Slatina; Danijel Rašič, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje; Nuša Arčan, OŠ Vojnik; Miha Stopar, OŠ Ledina; Kristijan Meglič, Vrtec Mojca)

Seznam nagrajencev

Naša ekipa je bila na konferenci koordinatorjev programa Ekošola pomembna informacijska točka na temo ponovne uporabe in proizvodnje celulozne izolacije. Čestitke nagrajencem in vsem sodelujočim, mi pa še naprej ostajamo zvesti ozaveščanju mlade generacije o prednostih in potencialih trajnostnega razvoja.

ekipa1

Etika eTRI poslovnega modela

Prejšnji teden je minil v znamenju spoznavanja velikih osebnosti iz področja trajnostnega razvoja in integralne ekonomije, tako domačih in tujih. Prisotnost na 1. mednarodni konferenci o zelenem integralnem gospodarstvu v Mariboru in Naklu nas je obogatila z marsikatero izkušnjo in poznanstvom, ki nas je prepričalo, da je etičnost poslovnega modela eTRI, iz katere izhajamo, prava usmeritev. Skratka – pozitivni občutki, ki bodo ostali z nami še naprej in zaradi katerih bodo vsakodnevni izzvi lažje rešljivi.

Ker pa je spreminjanje navad ena izmed naših temeljnih ciljev, smo za namen predstavitve našega poslovnega modela to pot ubrali tudi mi in se postaviti pred kamero. Nelagodje, ki je sčasoma izginilo, je potrdilo, da so redki začetki, kjer gre vse gladko. Bodo pa zato dosti bolj vidna napredek in storitve, ki jih bomo predstavljali. Še vedno pa ostajamo zvesti skupnim imenovalcev: zniževanju stroškov, ponovni uporabi in družbeni integraciji vseh posameznikov.